»Žabe kličejo v noč: kličejo druga drugo, z jezikom postajajo skupnost, ki si želi uiti z barja.«

»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«

»Kar nekdo okliče za solidarnost, to se drugemu zdi okoriščanje.«

»Nekoga imaš nadvse rad, z drugim bi najraje bil.«

»Žabe in druge dvoživke se selijo iz njihovih prezimovališč v mrestišča.«

»Rastlinje se sramežljivo razpira v jutranji rosi, čez dan bogato razpre svoje cvetove in na malico vabi roje žuželk, ki jih spremljajo marljive miške, pogumni polži in lene žabe.«

»Vsi smo žabe, ki se kuhamo počasi.«

»Žabe v slovenskem loncu bodo kmalu kuhane.«

»Jaz je nekdo drug. Če je 'Jaz' nekdo drug, potem je vedno lahko nekje drugje.«